Prazniki in večji obroki

Zakaj praznična miza deluje drugače

Jedi je več vrst, obrok traja dolgo in postrežemo se večkrat. Vsaka nova jed je nov začetek, zato se obrok nadaljuje tudi takrat, ko sitost že nastopi.

Poleg tega je hrana pripravljena vnaprej in je je veliko. Ostanki potem določajo naslednje dni bolj kot sam praznik.

Ostanki kot podaljšek

Praznik traja en dan, ostanki pa teden. Prav zato je količina pripravljene hrane odločitev, ki sega dlje od same mize.

Kaj deluje na sam dan

Manjši krožnik in postrežba enkrat namesto nenehnega dodajanja. Voda med pijačo. Sprehod po obroku, če je mogoč.

Nič od tega ne pomeni odrekanja in nič ne izstopa za mizo.

Ne priti lačen

Preskočen zajtrk pred prazničnim kosilom pri mnogih vodi v hitro in veliko jed na začetku. Običajen obrok zjutraj deluje bolje kot varčevanje vnaprej.

Dnevi po prazniku

Najpogostejša napaka ni praznični obrok, ampak poskus nadoknaditi ga s strogimi dnevi. Ti pogosto vodijo v veliko lakoto in ponovitev vzorca.

Vrnitev k običajnemu ritmu deluje bolj zanesljivo kot popravljanje.

Ostanke razporediti

Del ostankov v zamrzovalnik takoj po prazniku prepreči, da bi se teden vrtel okoli njih. Kar ostane v hladilniku, se poje, ne glede na lakoto.

Ko gostimo sami

Sestava mize je v naših rokah: zelenjavna jed kot enakovredna, ne kot okras, voda na mizi od začetka in ena sladica namesto treh. Gostje se ravnajo po ponujenem.

Pogosta vprašanja

Ali se splača pred praznikom jesti manj?

Praviloma ne. Prihod z veliko lakoto pogosto poveča količino na sami mizi. Običajni obroki čez dan delujejo bolje.

Kaj z alkoholom?

Prispeva energijo, ki je pri obroku skoraj nikoli ne štejemo, in podaljša čas za mizo. Kozarec vode vmes je preprosta rešitev, ki ne izstopa.

Koliko dni traja vrnitev v ritem?

Pri večini nekaj dni, če se obroki vrnejo v običajen razpored. Strogi dnevi po prazniku ta čas navadno podaljšajo.

Zapisano je splošna informacija in ne nadomešča nasveta zdravnika ali dietetika.